Meni in mojima otrokoma so želeli vse mogoče najhujše bolezni in mučno smrt. Zato zdaj priznam, da me je bilo zelo strah oditi na moj prvi protest za svobodo odločanja pred približno 10-imi leti. Ne bom kazala s prstom na nikogar kot to zdaj počne tisto ubogo dekle, ki jo je nekdo podrl na Bavarcu, a večina žalitev in groženj je prihajala s "strpne in sprejemajoče" leve politične opcije.
V času plandemije pa se je vse skupaj le še stopnjo. Tako nas je predsedniški kandidat Levice, ki ga je prej omenjena revica javno podprla, označil za "sejalce smrti" in pozival naj se odstranimo.
Seveda obsojam vsakršno nasilje. Kdor ga povzroča, naj zanj tudi odgovarja. A preden začnemo koga obtoževat in kazat s prstom, se dajmo najprej prepričat, za kaj v resnici gre. Ali res vemo kdo in zakaj nas napada? Kaj je tisto, zaradi česar nas napada, je to kako naše dejanje ali iz?
V primeru cepljenja jaz popolnoma razumem, da je ljudi strah bolezni in če verjamejo, da jih cepiva varujejo, težko sprejmejo, da se nekateri nočemo cepiti. Ne razumem pa, zakaj se bojijo necepljenih, če cepiva res delujejo in ščitijo pred boleznijo? Še manj pa razumem, da so pripravljeni za svojo navidezno varnost žrtvovati del populacije, ki jim cepljenje dokazano škodi. A to je že druga zgodba. Da o nasilju nad ljudmi, ki se je izvajalo od marca 2020 niti ne začnem.
Dokler gre za burne debate med posamezniki, ni še nič hudo narobe. Ko pa javne osebe na pomembnih položajih v družbi začnejo hujskati k nasilju in necepljene označevati kot grožnjo vsem, kot "sejalce smrti", pa mislim, da bi za to moral nekdo odgovarjati. Ker širjenje nestrpnosti povzroča nasilje.
Če se že gremo boj proti temu, potem bodimo prosim konsistentni in poskušajmo preprečiti vse vrste nasilja, ne pa samo selektivno izpostavljanje nekaterih dogodkov glede na trenutne potrebe po medijskem preusmerjanju pozornosti.
Darinka Radoja