Zaradi strahu pred kaznijo se ljudje tako odločijo, da sami postanejo sužnji in se zaprejo, da bi se izognili kakršni koli kazni. Stopiti iz okvirjev s svojimi mnenji in stališči pomeni biti vržen iz družbe, ki se kot čreda ovc trudi biti enotna, ubogljiva in podrejena v imenu že razvpite cone udobja, v katero ljudje stremimo po liniji najmanjšega odpora. Zahteva se soglasje in poslušnost ustrezne večine. V zameno jim je ponujeno preživetje in lažna varnost, saj jih sistem, ko jih ne bo več potreboval, preprosto brez milosti izpljune.

Glede na to, da smo izurjeni, da smo enoumni in ubogljivi, je čudno, da je Apple od leta 1997 do 2002 uporabljal oglašski slogan 'Misli drugače ' , s katerim je ljudi spodbujal, naj si dovolijo svobodo in stopijo izven okvirjev. Ljudem je bil slogan všeč in široko sprejet, s to globalno kampanjo pa so se povezali številni zvezdniki, ki so veljali za svobodomiselne in si upali na svet gledati skozi lastne oči, ne pa oči, ki jim jih vsiljuje vladajoča oligarhija. Majice so bile natisnjene z njihovimi liki in znamenitim sloganom ter neizogibnim jabolkom, ki so ga svobodomiselni ljudje z veseljem nosili in kljubovali vsem tistim, ki si ne upajo pametovati. Ta slogan je bil nekakšen upor proti disciplini, ki smo ji bili kot človeštvo v naši dolgi zgodovini vedno tako ali drugače podvrženi.

Spomnimo se, kako je izgledala tista kampanja, ki je bila več kot le kampanja. To je bil poziv spečemu človeštvu, naj se zbudi in začne razmišljati z lastno glavo:

Spomnimo, kampanjo 'Think Different' je ustvarila losangeleška pisarna oglašske agencije TBWA/Chiat/Day. Kot smo rekli, je bil slogan v javnosti dobro sprejet, kar je redek primer v oglašskem poslu, saj se ljudje navadno počutijo odporne takoj, ko jim kdo poskuša nekaj prodati, vendar pa je ta slogan ljudi nagovarjal z nasveti in ni služil le prodajnim namenom, saj se je, presegajoč okvire samega oglaševanja, odločil ljudem svetovati, naj razmišljajo z lastno glavo in doživljajo ta svet na svoj način. Danes se vsi spominjamo slogana Misli drugače . Ne brez razloga. Med vrsticami nam je sporočal, da se pod nobenim pogojem ne smemo odpovedati pravici do svobodne misli, torej svobodi mišljenja in izražanja. Misliti drugače pomeni zavrniti podrejenost sistemu.

Mimogrede, ta slogan je nastal kot reakcija na IBM-ov slogan 'Think'. Slogan 'Misli' je predstavil Thomas J. Watson starejši leta 1911, ko je delal v podjetju National Cash Register Company (NCR). Razočaran zaradi pomanjkanja inovativnih idej med sestankom, je na tablo zapisal "MISLITE" in dejal: "Težava vsakega od nas je, da ne razmišljamo dovolj. Nismo plačani, da delamo z nogami – plačani smo, da delamo z glavo." Ko so ga vprašali, kaj je mislil s sloganom, je Watson dejal: "Z RAZMISLI mislim upoštevati vse. Nočem narediti znak bolj natančen. Če človek vidi samo RAZMISLI, bo vedel, kaj mislim. Ne zanima nas tečaj logike."

Watsonova zavrnitev, da bi bil slogan bolj specifičen, in njegovo vztrajanje, da ga "tečaj logike" ne zanima, nakazujeta, da je cenil široko, ustvarjalno in refleksivno razmišljanje namesto ozko usmerjenih logičnih procesov. Watson je verjel, da bi preprost ukaz - 'MISLI' ljudi naravno spodbudil k razmišljanju o njegovem pomenu in ga uporabili pri svojem delu ter tako ustvarili izraz, ki bi postal temelj njegove filozofije upravljanja.

Ko se je Watson leta 1914 pridružil podjetju Computing-Tabulating-Recording Company (CTR), pozneje znanemu kot IBM, je s seboj prinesel slavni slogan. Kmalu je ta slogan postal osrednji element IBM-ove korporativne kulture in simbolizira pomen razmišljanja in inovativnosti pri poslovnem uspehu.

Slogan se je pojavljal na znakih, tablah na mizah in prenosnih računalnikih ter bil celo na naslovnici revije podjetja IBM. Do leta 1930 je postal glavna in osrednja značilnost IBM-ove identitete. IBM je letno razdelil na tisoče napisov »Think« , s čimer je utrdil idejo, da sta premišljena pozornost in inovativnost ključna za IBM-ov napredek.

Tako je nastal znameniti slogan »Misli drugače« . Ni bilo dovolj samo razmišljati. Vsi mislimo, ampak kaj? Treba je bilo razmišljati drugače . Leta 1997 je Apple kot odgovor na IBM-ov slogan »Misli« začel svojo kampanjo »Misli drugače« . Applova kampanja je izpostavila intuitiven operacijski sistem, ki nagovarja kreativne posameznike, ki uporabljajo desno stran svojih možganov, s poudarkom na bolj osebni in čustveni povezavi z ustvarjalnostjo, ne pa le na tehnični superiornosti in ceni. Medtem ko je IBM spodbujal ljudi, naj »razmišljajo« v širokem in vključujočem kontekstu, jih je Apple izzval, naj »razmišljajo drugače«, tako da je razbil kalup in slavil tiste ljudi, ki so bili dovolj pogumni, da so ta svet videli drugače od ostalih.

Slavni stavek "Misli drugače" in koncept njegovega povezovanja s črno-belimi fotografijami vizionarskih posameznikov sta bila plod zamisli Craiga Tanimota , takratnega umetniškega direktorja TBWA/Chiat/Day. Tanimoto je navdihnila IBM-ova kampanja »Think IBM« za njihov ThinkPad in želel je poudariti Applovo edinstvenost s spodbujanjem ljudi, naj »razmišljajo drugače .« Verjel je, da bi bilo te besede močno povezati z nekaterimi največjimi svetovnimi misleci in inovatorji. Tanimoto je pojasnil svoj navdih: "IBM ima kampanjo, ki pravi 'Think IBM' (to je bila kampanja za njihov ThinkPad) in zdi se mi, da je Apple zelo drugačen od IBM-a, zato se mi je zdel 'Think different' zanimivo. Potem se mi je zdelo kul, če bi te besede pripisali nekaterim najbolj različno mislečim ljudem na svetu.«

Spomnimo, v kampanji so nastopile ikonične osebnosti, kot so legendarni glasbenik in družbeni aktivist John Lennon , Albert Einstein , ki je utelešal duha inovativnosti in nekonvencionalnega razmišljanja, mirovnik Mahatma Gandhi in številni drugi. Ta premeten zasuk IBM-ovega slogana ni samo pomladil Applovo blagovno znamko, ampak je tudi pomagal pozicionirati Apple kot blagovno znamko za kreativne in napredne posameznike, kar je v popolnem nasprotju z IBM-ovo bolj korporativno podobo.

Če bi Apple danes izbiral ljudi za omenjeno kampanjo, bi bil David Icke idealna oseba za njihove reklamne panoje, saj nas s celim bitjem opozarja, da nas lahko samo drugačno razmišljanje oziroma naše lastno razmišljanje osvobodi spon, v katere nas nataknejo oblastniki, takoj ko pridemo na svet, kajti ko se prikloniš spečim množicam – si gotov.

Vsi vemo, da nam je zaželen način razmišljanja vsiljen v zadanih ustreznih okvirih in da se ne bomo imeli dobro, če si bomo po nesreči drznili 'noreti' in poslušati Craiga Tanimota in njegov slogan, ki nas spodbuja k drugačnemu razmišljanju. A še huje je, da nam elite zmanjšujejo percepcijo, kot je prepričan David Icke. Oblastniki nas namreč prek izobražnega sistema prepričujejo, da lahko uporabljamo le svojih pet čutil. Ampak to enostavno ni res.

Mogočni nas hočejo za vsako ceno držati pod stalnim nadzorom in v nenehnem suženjstvu. Želijo, da smo vsi del brezumne množice, ki nas zavira in demotivira na vse možne načine. Nočejo, da smo to, kar smo in pristni, temveč brezhrbtenična bitja brez sebe.

Moto vladarjev sodobnega sveta bi lahko bil 'Ne misli' ali še bolje in natančneje 'Ne misli drugače'. Potem bi bili vsaj popolnoma pošteni, in ne bi govorili o neki svobodi misli in govora, po drugi strani pa izvajajo najslabšo in najbolj sramotno cenzuro v zgodovini, ko vsakogar, ki si upa misliti drugače od nerazmišljujoče plačane množice, razglašajo za norca.

David Icke je eden tistih pogumnih posameznikov, ki so se tej tiraniji odločili upreti in začeli odkrito in glasno spraševati vse okoli sebe. S tem se je začel ukvarjati, ker je postopoma spoznal, da nič, kar so nam povedali, nima smisla, in je začel razbijati zakoreninjene stereotipe in predsodke. Zakaj bi dovolili, da nam perejo možgane od rojstva naprej skozi izobraževanje in kasneje v delovnih procesih, v katerih nas tudi učijo, da v organizacije, stranke in podjetja nismo prišli razmišljat s svojo glavo, ampak z možgani posameznega kolektiva, ki ima svojo zadano pripoved? Vsem, ki nam perejo možgane, recimo: NE, HVALA!

Vse življenje je naš um priklenjen. Vse, kar je drugačno od podane pripovedi, vse, kar je zunaj danega okvira – je predstavljeno kot družbeno nesprejemljivo in čudno. Nimamo pravice do alternative, do druge strani medalje, ki vedno obstaja. Nimamo pravice do druge plati zgodovine, ki jo vedno pišejo zmagovalci, da lahko še naprej živimo v laži. Vse alternativno je samodejno razglašeno za nesprejemljivo. Skratka, če se ne strinjaš z dano agendo, te razglasijo za norega kot David Icke, ki se ponaša s to oznako. Če je vse laž in vedno je laž, potem je resnica za vedno skrita pred javnostjo in to je tisto, kar navdihuje ljudi, kot je Icke, da odkrito pljunejo v obraz vsem tistim, ki odkrito lažejo ljudem.

Po nekaterih knjigah, do katerih so ga pripeljale nerazložljive sile in niz mističnih izkušenj, je začutil potrebo, da človeštvu razkrije skrivnost in nam pove zgodbo, ki nam je skrita in jo je treba razkriti. Svet je začel doživljati na drugačen način.

Spoznal je, da obstaja skrivnost, ki je globoko skrita pred človeštvom, in se odločil, da bo svoje življenje posvetil razkritju te skrivnosti. Razumel ga je kot svoje poslanstvo, kot svojo dolžnost, ki se ji ne bo nikoli odrekel, ne glede na to, kako zelo so ga poniži, ne glede na to, kako zelo so ga razglašali za norega, ne glede na to, kako zelo so ga cenzurirali in izganjali iz raznih držav. Njegovo življenje je še naprej čudovito potovanje, na katerem spozna čudovite ljudi in ljudem razkrije skrito skrivnost ter jim odpre oči za vse, česar pokvarjene elite nočejo, da bi izvedeli.

Danes je ljudem kljub cenzuri veliko informacij dostopnih tako v knjigah kot na spletu (ponavadi je resnica na cenzuriranih in alternativnih platformah označena kot dezinformacija, zato jo je lažje najti, prir.) in jo je težko prezreti. Ljudje torej sami izbirajo – ali želijo izvedeti resnico o svetu, v katerem živijo, ali želijo še naprej živeti v laži, ki jim jo bodo večno servirali mainstream mediji?

Ljudje so tisti, ki izbirajo in če se odločijo za ignoranco, zavestno zanikajo resnico, potem nimajo nikogar kriviti za svojo ignoranco, saj je to njihova izbira. to. Nevednost je stvar izbire vsakega posameznika, trdi Icke. Za nevednost ni opravičila, saj si jo vsak izbere sam, tako kot nekateri izbirajo znanje in razumevanje. Zdi se, da se ljudje bojijo 'razmišljati', kaj šele 'razmišljati drugače'.

Medalja ima vedno dve plati. Tudi zgodovina. Vedno obstaja druga stran, torej – alternativa vedno obstaja in ne smemo se ji odpovedati. Nasprotno, boriti se moramo za preživetje alternativ in alternativnega načina razmišljanja v nasprotju z ustaljenim. Samo tako bosta svoboda in dostop do resnice preživela in uspa. Obstaja realnost, ki se predstavlja kot edina in prava, obstaja pa tudi alternativna realnost, ki se je marsikdo ne zaveda in je predstavljena kot neobstoječa, da ne rečem prepovedana.

David Icke nas pogosto opozarja na prihajajoči še močnejši in intenzivnejši nadzor človeštva, ki se mu moramo znati zoperstaviti. Tehnologija bo imela pri tem zelo pomembno vlogo. Če dovolimo, da nas vladajoča oligarhija, ki vleče niti iz sence, prek tehnologije in umetne inteligence popolnoma zasužnji, bo za pobeg prepozno, saj bomo takrat popolnoma izgubili sposobnost razmišljanja, ki jo še danes imamo.

Transhumanizem je zlo in ne verjemimo jim, ko nam govorijo, da je nekaj, kar nam bo olajšalo življenje, če postanemo pol robot/pol človek. Nikoli ne bomo nekakšni 'nadčloveki', vse to so globalistične laži. Gre le za vzpostavitev še večje discipline, nadzora in nadzora nad vsemi nami. Ne dovolimo, da nam lažejo in nas ujamejo s tehnologijo.

David Icke nam sporoča, da se ne smemo bati razmišljati drugače, izven okvirov, da se ne smemo bati etiket, ki nam jih bodo nadeli nepremišljeni, nečimrni zlobneži, privrženci sistema, prodane duše in hlapci. Označi so ga tudi za norca in se mu smejali, danes pa se mu ljudje vedno manj smejijo, saj vidijo, da se večina stvari, o katerih je govoril pred mnogimi leti in si je prislužil naziv 'teoretik zarot', na kar je še posebej ponosen, uresničuje. Odločil se je, da bo nehal molčati. Odločil se je, da bo snel obliž z ust in spregovoril, povzdignil glas, kar seveda ni bilo všeč mnogim, ki so molčali, saj sami niso hoteli ali znali govoriti o ničemer (sami so se odrekli pravici do mišljenja). Ni ga bilo strah razmišljati drugače in stopiti izven okvirjev. Želel je biti svoboden. "To je edini način, da prideš ven iz Matrixa." – rekel je.

Cenzura, ki se izvaja danes, je največji dokaz, da živimo v svetu laži in je vsak, ki si upa iskati resnico, cenzuriran in bičan z močnimi biči cenzorja, kaznovan, obsojen, žaljen, potisnjen v kot, zatemnjen, zaprt, ukinjen, ugasnjen, poteptan kot cigaretni ogorek na cesti.

Cenzorji so zato, da zatirajo resnico o svetu, v katerem živimo, in nam jemljejo pravico do alternative, do druge plati medalje, ki jo želimo odkriti. Cenzorji brez težav poimenujejo vse resnice zarote in vse novice, ki niso v skladu z dano pripovedjo, laži. Vse, kar je zunaj okvira in sodi v kategorijo znane kampanje 'Misli drugače', cenzorji obravnavajo kot 'napačne, nepreverjene ali moteče informacije'. Vse je jasno kot beli dan.

Kaj pa politiki, ki so izgubili kredibilnost? Icke o njih nima posebnega mnenja, saj meni, da so zgolj marionete na koncu najmočnejših vladarjev, ki se nočejo razkriti javnosti, in ko se nekdo tako vztrajno skriva pred javnostjo, ima na glavi na tone masla in kdo ve kakšne zlobne načrte za celotno človeštvo. V vsakem primeru – ne gre jim zaupati.

O tajnih združbah se še premalo ve, čeprav se ve, da obstajajo. Pred širšo javnostjo se ne da skriti, da morajo biti ti politiki za vsako novo igro na odru kot igralci z naučenimi replikami. Ne odločajo, le prejemajo direktive in kot taki niso prav nič zanimivi. Lutkovno gledališče smo že zdavnaj prerasli. Tudi v resničnostnem šovu 'Big Brother' tega Big Brotherja nikoli ne vidimo, slišimo le njegov glas in njegove ukaze, kajne? Vladarji ostajajo v senci, svoje nerazmišljujoče marionete pa pošiljajo na sceno z vnaprej pripravljenimi šaradami, ki jih sestavljajo omrežene PR službe. Politikom ob strani stojijo banke in velike korporacije. Vsi ti programirani privrženci so med seboj povezani z nitmi dobička, ki obvladujejo svetovno ekonomijo in politiko, skozi vse to pa tudi vse nas.

Ljudje so prepričani, da mora biti vse tako, kot je in da so kot posamezniki nemočni in ne morejo spremeniti sveta. Skomignejo z rameni in se priklonijo čredi, tej nepremišljeni množici prodanih duš in opranih možganov. Zakaj smo jim dovolili, da so nas o tem prepričali? Zakaj bi mislili, da ne moremo spremeniti sveta?

'Norci' iz znamenite Applove kampanje so verjeli vase in v svoj svobodni um, verjeli so, da lahko spremenijo svet, ne da bi čakali na prebujenje kolektivne zavesti. Že en prebujen posameznik lahko, če je dovolj pogumen, spremeni ta svet. Zakaj ne? Ljudje premalo verjamejo vase in v svoje moči ter ne izkoriščajo dovolj svojih potencialov. Čudeži so mogoči, če vanje verjamemo. Vse je v glavi in ​​mi smo gospodarji svojih glav. Verjamem, da je veliko ljudi, ki so se že prebudili, pa tudi takih, ki se želijo zbuditi iz hipnotičnih sanj in ki bodo, ko bodo spregledali in odprli oči, našli pot do resnice.

Ne pustimo se slepiti. Nadaljujmo našo pot z dvignjeno glavo in vero vase. V svetu obrnjenih vrednot, kjer je vse nenormalno razglašeno za normalno in kjer je neumnost nova pamet, je biti razglašen za norega pravzaprav največja čast. Zaskrbljujoče je biti razglašen za normalnega v tem novem nenormalnem izprijenem svetu. In zato – čestitke vsem tako imenovanim 'norcem', ki so še vedno del stare, a dobro zapomnitvene akcije, ki je bila in ostala več kot le kampanja z naslovom 'Misli drugače' , za razliko od vseh tistih domnevno 'normalnih' ljudi po današnjih sprevrženih merilih, katerih edini moto je - 'Ne razmišljaj!'

Na koncu se moramo vrniti k denarju in ponoviti, kar že vemo. Če se sprašujemo, zakaj je toliko ljudi, ki ne razmišljajo, se spomnimo, da so plačani, da ne razmišljajo. In vsi tisti, ki si upajo pomisliti, ne samo da niso plačani, ampak so demonetizirani (v prevodu – onemogočeni zaslužki). V kakšnem 'svobodnem' svetu živimo. Zbujanje bi spečega drago stalo. Zato še naprej spijo. V njihovih posteljah je njihova žametna varnost. Ne zanimajo jih lastna mnenja ali kakršna koli resnica, mar jim je le denar. Naredili bodo vse, da bi še naprej spali. Za nerazmišljajoče je nemišljenje edina varnost in edino preživetje, dokler nekega dne na njihova vrata ne potrka krivica in doživijo ognjeno prebujenje. Ne bo jim lahko, a nam ne bodo mogli povedati, da jih nismo opozorili.

Vir: Forbes, Wikipedia, YouTube, ( Smithsonian Magazine )​; (Belden, Thomas; Belden, Marva. Dolgotrajna senca: življenje Thomasa J. Watsona , 1962) ( Narodni muzej ameriške zgodovine )