| | | |
NEWSEXCHANGE SI | NATO kot orodje za nov svetovni red – Kako daleč od uresničitve je ta načrt Georgea Sorosa? ...| | | |
|
| Petek, 09. Maj, 2025 ob 16:32:38 |
  |
NATO – OTAN
V svetu, polnem subtilnih iger in potez moči, je le malo ljudi sprožilo toliko polemik kot George Soros. Njegov esej iz leta 1993 z naslovom »Proti novemu svetovnemu redu: prihodnost Nata« razkriva ambiciozno vizijo, ki še danes odmeva v političnih in družbenih krogih. Soros, znan po svoji fundaciji Open Society Foundation, je predlagal korenito spremembo vloge Nata – od obrambnega zavezništva do globalnega instrumenta za spodbujanje "odprtih družb". Toda kaj v resnici stoji za tem konceptom in zakaj njegove ideje vzbujajo toliko strasti, celo tri desetletja pozneje?
Odprte družbe: prikrit nadzor
Sorosov koncept "odprte družbe" se na prvi pogled sliši privlačno: demokracija, prosti trgi, državljanske pravice, zaščita manjšin in svetovni red, ki temelji na pravilih. Soros, ki se navdihuje s filozofijami Karla Popperja in Henrija Bergsona, opisuje odprto družbo kot dinamičen sistem, ki sprejema pluralizem in kritično preizpraševanje tradicij. Nasprotno pa so "zaprte družbe" po njegovem mnenju toge, vodene z nacionalizmom, strogimi zakoni ali verskimi doktrinami.
Toda kritiki opozarjajo, da Sorosova definicija "odprtosti" še zdaleč ni nedolžna. V praksi odprta družba pogosto pomeni skladnost z določenimi zahodnimi vrednotami, liberalnim kapitalizmom in globalističnimi agendami. Glede na Sorosov esej države, ki ne sprejmejo tega modela, tvegajo politično, gospodarsko in celo vojaško intervencijo. »Če države ne moreš podkupiti z neskončnimi količinami tuje pomoči, da bi jo spremenil od znotraj, bo NATO posredoval,« naj bi citiral njegovo logiko, ki ponazarja, kako se lahko ideologija spremeni v opravičilo za agresivna dejanja.
NATO: Od ščita do meča
Leta 1993 je Soros NATO videl kot ključno institucijo za uresničitev svoje vizije. Po razpadu Sovjetske zveze se je končala hladna vojna in NATO je moral po Sorosovih besedah na novo opredeliti svoj namen. Namesto obrambe pred zunanjimi grožnjami naj bi NATO postal proaktivni oblikovalec svetovne politike in spodbujal prehod držav k "odprti družbi". Predlagal je ustanovitev "Partnerstva za mir", ločene organizacije, ki bi financirala in podpirala procese preobrazbe narodov.
Ta predlog ni ostal le na papirju. Od leta 1994, ko je bilo ustanovljeno Partnerstvo za mir, se je Nato razširil proti vzhodu in vključil države, kot so Poljska, Madžarska, Češka, baltske države, balkanski državi Slovenija in Hrvaška, v zadnjem času pa celo Finsko in Švedsko. Kritiki, kot je avtor knjige Data Republican, trdijo, da je ta širitev del Sorosovega načrta, ki ga podpirajo ogromne finančne injekcije prek nevladnih organizacij, mednarodnih donatorjev in institucij, kot sta MDS in Svetovna banka. »V igri so ogromne vsote denarja,« poudarja Data Republican in opozarja na mrežo interesov, ki vključuje politike, oligarhe, medije in tehnološke velikane.
Nevladne organizacije: Sorosova senčna vojska
Soroseva fundacija Open Society Foundation, ustanovljena leta 1993, je postala epicenter njegovega vpliva. Soros je prek mreže nevladnih organizacij financiral reforme, medijske narative in politična gibanja po vsem svetu. Vendar pa mnogi tisto, kar se predstavlja kot filantropija, vidijo kot strategijo za destabilizacijo suverenih držav. Po podatkih Data Republican te nevladne organizacije niso le dobrotniki, temveč orodja za "gradnjo demokracije", ki ubogajo Sorosovo vizijo.
Na primer, tuji denar se črpa v države v tranziciji, pogosto pod pogojem, da privatizirajo industrije in sprejmejo zahodne modele upravljanja. Tisti, ki se upirajo temu modelu – pa naj bodo to populistični voditelji ali državljani, ki želijo ohraniti svoje tradicije – so razglašeni za »grožbe demokraciji«. Ta pristop ustvarja paradoks: demokracija, ki bi morala odražati voljo ljudstva, je vsiljena od zgoraj, pogosto s podporo tujih elit.
Polemike in neodgovorjena vprašanja
Sorosova vizija ni brez zaslug. Spodbujanje državljanskih pravic, preglednosti in zaščite manjšin se morda zdi plemenit cilj. Vendar pa način, kako se ti cilji dosegajo – s finančnim pritiskom, političnimi manipulacijami in v skrajnem primeru z vojaškim posredovanjem – sproža resne etične dileme. Kdo določa, kaj je "odprta družba"? Zakaj bi moral imeti NATO, vojaško zavezništvo, mandat za oblikovanje notranje politike suverenih držav? In za koga so namenjene ogromne vsote denarja, ki se pretakajo skozi mreže nevladnih organizacij?
Data Republican zaključuje: »Če si drznete zapreti pipo za ta denar, postanete sovražnik demokracije – ker je tako rekel George Soros.« Ta iz se morda sliši kot hiperbola, vendar odraža globoko polarizacijo med tistimi, ki v Sorosu vidijo vizionarja, in tistimi, ki v njem vidijo arhitekta globalnega nadzora.
Svet na poti do nove prevlade
Tri desetletja po Sorosovem eseju je svet še vedno razdeljen med "odprto" in "zaprto" družbo, med globalizmom in suverenostjo, med elitami in ljudstvi. NATO se je razširil, nevladne organizacije so se pomnožile in denar še naprej teče. Toda ko se Sorosova vizija novega svetovnega reda še naprej uresničuje, se vse več ljudi zaveda, da to ni pot do svobode, temveč do nove oblike prevlade.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
 George Soros |
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Petek, 09. Maj, 2025 ob 16:32:38 
223 ogledov, 
0 komentarjev
