V skladu z novim zakonom EU o umetni inteligenci morajo razvojne ekipe za umetno inteligenco prijaviti vire podatkov, ki so jih uporabile za učenje svojih modelov, navesti, ali so uporabile avtomatizirano zbiranje podatkov z interneta, in dokumentirati ukrepe, sprejete za zaščito intelektualne lastnine. Velika zmaga za ustvarjalce vsebin, kajne?

Ironija je v tem, da danes – v dobi standardizirane, korporativno filtrirane umetnosti – skoraj nič, kar si zasluži zaščito kot mojstrovina, sploh ni zaščiteno.

Kar je resnično veliko, kar je neponovljivo, kar je oblikovalo človeški um in zgodovino – Shakespeare , Dostojevski, Goethe , da Vinci , Michelangelo – vse to je že dolgo javno dostopno. Ta kulturni temelj, na katerem počiva naša civilizacija, že pripada vsem.

EU varuje avtorske pravice 70 let po smrti avtorja. Torej mi varujemo Disney , Marvel in najnovejše pop uspešnice, medtem ko so Dante , Bach in Tolstoj prosto dostopni. Varujemo milijarderske korporacije, ne pa kulturne dediščine človeštva.

Veliki modeli, majhen doseg

Nova pravila za modele umetne inteligence za splošno uporabo bodo imela postopno uvajanje, končni roki za skladnost pa bodo šele leta 2027. Medtem OpenAI, Google in Meta že usposabljajo svoje nove modele.

»Naši modeli so usposobljeni na javno dostopnih podatkih« – je standardni odgovor teh velikanov, ko bodo uvedene globe v višini 3 % svetovnega letnega prometa, kot je predvideno z zakonom. Sliši se strašljivo, ampak ali obstaja danes kakšno veliko podjetje, ki ne ve, kako se znajti v regulativnem labirintu?

Podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, že mesece lobirajo proti tem pravilom, zlasti proti obveznosti obveščanja o uporabljenih podatkih. Po poročanju Varietyja so zakon EU o umetni inteligenci soglasno označili za oviro za inovacije.

Transparentnost – čarobna beseda brez čarovnije

Kaj točno pomeni »transparentnost« pri učenju modelov umetne inteligence? Kadar nekaj vsebuje bilijone parametrov in petabajte podatkov, kako transparentno je reči »uporabili smo javno dostopne knjige, članke in slike«?

Tudi če bi podjetja želela biti popolnoma transparentna, nihče – dobesedno nihče – ne more videti celotnih naborov podatkov, ki se uporabljajo za učenje naprednih modelov umetne inteligence. To je tako, kot če bi rekli, da bomo zaščitili avtorske pravice tako, da bomo od podjetij umetne inteligence zahti, naj nam kapljico za kapljico pokažejo ocean.

Obveznosti, kot je »kontradiktorno testiranje« za ugotavljanje ranljivosti in poročanje o resnih incidentih, se slišijo bolj kot varnostni ukrepi za jedrske elektrarne kot pa zaščita umetniških del.

Med javno domeno in lastništvom podjetij

Prava ironija celotne zgodbe je, da bodo najdragocenejši kulturni viri – tisti, ki so resnično oblikovali našo civilizacijo – ostali prosti za uporabo s strani umetne inteligence, medtem ko bo sodobna komercialna produkcija »zaščitena«.

Naredimo miselni eksperiment: če bi morali izbirati med vsemi umetniškimi deli, ustvarjenimi v zadnjih 70 letih, in vsemi deli, ustvarjenimi pred tem – kaj bi izbrali? Kaj je bolj dragoceno za prihodnost naše civilizacije?

Medtem ko regulatorji slavijo svoje nove ukrepe, so pravi poraženci državljani, ki živijo v prepričanju, da so avtorske pravice ščit za ustvarjalce in ne ograja okoli posesti podjetij.

Korporativna "samoorganizacija"

Kot češnjo na torti je EU pripravila prostovoljne smernice in kodeks ravnanja. Google je že napovedal, da bo kodeks podpisal, hkrati pa je opozoril, da bi uredba lahko "zadušila inovacije", Petar Vidov pa je že pripravil vazelin.

Ta hinavska igra, v kateri korporacije hkrati pravijo, da je »regulacija prestroga« in »prostovoljno se bomo regulirali sami«, bi morala biti opozorilni signal. Ko lisica reče, da bo prostovoljno varovala kokošnjak, bi nas morda moralo skrbeti.

Morda to ni slabo. Njihovo orožje jih bo premagalo.

Inteligentna strategija preživetja

Medtem ko birokrati in korporacije igrajo svoje igre, morajo pravi ustvarjalci razviti svojo lastno strategijo odprte kode . Umetnost je vedno našla načine, kako uspevati tudi v najslabših pogojih.

Ne bojte se tehnologije. Umetna inteligenca vam ne bo ukradla ustvarjalnosti, saj tisto, kar je v umetnosti resnično dragoceno, ni mogoče ponoviti – gre za pristen človeški glas, izkušnjo in perspektivo. Vaša umetnost ni zbirka podatkov; je podaljšek vašega bitja.

Namesto da pričakujete, da vas bo vlada zaščitila z novimi predpisi, razmislite, kako lahko nova orodja uporabite v svojo korist. Najboljši odgovor na izzive umetne inteligence ne bo nikoli legalen, temveč ustvarjalen.

In ne pozabite – vsa velika umetnost sčasoma postane javna lastnina, ne glede na začetno zaščito. Morda je prav to največja lepota umetnosti – njena končna pripadnost vsem.