Komisar EU za trgovino Maroš Šefčovič to doslej nevideno potezo celo imenuje velik preboj: »Prednostna naloga je zdaj, da se ta sporazum med EU in Mercosurjem pretvori v konkretne rezultate,« je izjavil. Cilj je, je dejal, dati izvoznikom EU platformo, ki jo potrebujejo za »izkoriščanje novih priložnosti za trgovino, rast in delovna mesta«. Z drugimi besedami, Bruselj sploh ne skrbijo pravne težave lastnega parlamenta, ko gre za interese velike industrije. Cilj je ustvariti ogromno območje proste trgovine, ki bi zajemalo več kot 700 milijonov ljudi.

Pravi poraženci v tem dogovoru so že jasni: naši lokalni kmetje. Že mesece se borijo proti grozeči grožnji nelojalne konkurence. Proizvoditi morajo po najstrožjih (in najdražjih) podnebnih in okoljskih predpisih EU na svetu, medtem ko bodo kmalu naše trge preplavile množice poceni govedine in kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike – proizvedenih po standardih, ki so tukaj že dolgo prepovedani. Toda bruseljski mehurček je obupane proteste kmetov popolnoma ignoriral.

Ironično je, da je nemška zvezna vlada (skupaj s socialistično vlado Španije) kljub vsemu nasprotovanju izvajala ogromen pritisk, da bi ta sporazum sprejela. Domnevna utemeljitev: glede na globalne napetosti sta potrebna hitrejši dostop do novih trgov in »stabilen dostop do kritičnih surovin«. Domače kmetijstvo se žrtvuje za sanje o hitro rastočem evru.

Južnoameriške države so izpolnile svoje obljube: Argentina, Brazilija in Urugvaj so sporazum že ratificirali. Paragvaj je prejšnji teden sledil temu zgledu. Evropska komisija je v ponedeljek Paragvaju, varuhu sporazuma Mercosur, poslala tako imenovano »verbalno noto«. To je bilo zadnje formalno dejanje tega birokratskega manevra. Žrtve bodo zdaj evropski kmetje in (zaradi nižjih proizvodnih standardov) potrošniki v Evropski uniji.