| |
|
| Ponedeljek, 09. Junij, 2025 ob 18:42:14 |
  |
Jérôme Corsijeva knjiga Resnica o energiji, globalnem segrevanju in podnebnih spremembah se je pojavila kot polarizirajoč glas v sodobni okoljski razpravi.
To drzno ambiciozno delo, ki je del trilogije »Veliko prebujenje«, postavlja pod vprašaj same temelje globalnega gibanja za postopno opustitev fosilnih goriv in trdi, da je veliko tega, kar verjamemo o energiji in okolju, v osnovi napačno. Skozi prizmo zgodovine, ekonomije in znanosti Corsi sproži plaz polemik, zaradi česar je ta knjiga obvezno branje za vse, ki želijo razumeti kompleksnost prihodnosti našega planeta.
Corsi svojo zgodbo začne s primerjavo sodobnega okoljskega gibanja z apokaliptično vnemo verskih gibanj, pri čemer se opira na razmišljanje francoskega konservativnega misleca Gustava Le Bona. Le Bon, ki je pisal o moči množic in njihovi nagnjenosti k iracionalnim idejam, zagotavlja okvir za Corsijev argument, da podobna mrzlica danes preplavlja zahodni svet.
Corsi namiguje, da to vnemo poganja nekakšno sovraštvo do sebe, v katerem se človek vidi kot sovražnik planeta. Po njegovem mnenju takšna miselnost vodi v sekularno različico naracije o odrešenju – v kateri posamezniki najdejo smisel in junaštvo v misiji reševanja Zemlje pred podnebno katastrofo.
Ena ključnih osebnosti v Corsijevi analizi je ekonomist Julian Simon, znan po tem, da izpodbija tezo o pomanjkanju. Simon je verjel, da je človeški intelekt najpomembnejši obnovljivi vir in da naši viri energije – vključno z nafto, premogom in zemeljskim plinom – niso niti končni niti neizčrpni.
Corsi izpostavlja Simonov optimizem in poudarja, da je bila človeška sposobnost za inovacije in izkoriščanje naravnih virov v zgodovini podcenjena. To stališče izpodbija prevladujočo naracijo, da smo na robu energetske krize.
Prav tako se ne strinja s teorijo o "vrhuncu nafte", ki jo je populariziral M. King Hubert in ki trdi, da so fosilna goriva končna in da bodo sčasoma zmanjkala. Corsi trdi, da je ta teorija tavtološka in da jo je ovrgel ponovni vzpon ameriške naftne industrije. Tehnološki napredek, kot sta hidravlično lomljenje in hidravlično lomljenje, trdi, je energetske vire, ki so nekoč veljali za nedostopne, naredil ekonomsko upravičene. Ta argument je osrednjega pomena za njegovo tezo, da so strahovi pred izčrpavanjem virov neutemeljeni in da je boj za postopno opustitev fosilnih goriv preuranjen in potencialno škodljiv.
V poglavju, ki se poglablja v bolj špekulativna področja geoinženiringa, Corsi razpravlja o projektih, kot sta postavitev ogledal v vesolje ali gnojenje oceanov z železom za boj proti globalnemu segrevanju. Čeprav se zdijo kot znanstvena fantastika, jih Corsi uporablja za poudarjanje obupa in nerazumevanja naravnega podnebnega sistema. Trdi, da takšni ekstremni ukrepi razkrivajo kompleksnost podnebne znanosti in omejitve obstoječih modelov.
Eden najbolj spornih delov knjige je kritika Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Corsi obtožuje IPCC, da se zanaša na pomanjkljive modele in nerazumeva naravne podnebne procese. Trdi, da je pretirano osredotočanje na CO2 kot glavni dejavnik globalnega segrevanja zmotno in da ignorira pomembno vlogo naravnih dejavnikov, kot sta sončna aktivnost in kozmični žarki. Ta kritika se razteza na širše zeleno gibanje, za katero Corsi meni, da ga poganjajo politični in ekonomski interesi, ki presegajo okoljske skrbi.
Corsi nadalje trdi, da prizadevanje za dekarbonizacijo ni le poskus »rešitve planeta«, temveč tudi preoblikovanje svetovnega gospodarskega sistema. Opozarja, da bi lahko imele politike, kot so tiste, predlagane v »Zelenem novem dogovoru«, katastrofalne posledice za gospodarsko stabilnost in osebne svoboščine. Corsi poudarja, da so mnoge od teh politik ideološko motivirane, ne pa znanstveno, in bralce poziva, naj kritično preučijo predpostavke, na katerih temelji sodobna okoljska naracija.
Skratka, knjiga Jeromea Corsija predstavlja provokativen izziv prevladujočim pogledom na energijo in podnebne spremembe. Poziva k bolj niansiranemu in znanstveno utemeljenemu pristopu k tem kompleksnim vprašanjem ter bralce spodbuja, da ponovno preučijo temelje, na katerih temelji sodobno okoljsko gibanje.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Ponedeljek, 09. Junij, 2025 ob 18:42:14 
192 ogledov, 
0 komentarjev
